Izobraževanje o klapavicah

Gojitveno območje Debeli Rtič, zaliv Sv. Jerneja – Krajinski park Debeli Rtič

Opis obale slovenskega morja pričenjamo na njeni skrajni severni točki, v zalivu Sv. Jerneja.

V SV delu zaliva se na obali zaključuje kopenska meja med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo (kopenski mejni prehod Lazaret), ki v nadaljevanju poteka po Osimski meji – nekdanji morski meji med Republiko Italijo in SFRJ. Dno v zalivu Sv. Jerneja je precej plitko – približno 50 m od obale se razteza pas občasno poplavljenega območja.
Gojitvena polja v zalivu Sv. Jerneja, na gojitvenem območju Debeli Rtič so določena s štirimi vodnimi dovoljenji, v skupnem obsegu 14,7 ha. Gojitvena polja se nahajajo vzporedno z gojitvenimi polji Republike Italije.

Gojitveno območje Seča – Krajinski park Sečoveljske soline

Z obplutjem rta Seča v smeri proti JZ nas pričaka samo Sečoveljski zaliv kot najgloblji del Piranskega zaliva. V osrednjem delu zaliva se na površini približno 51 ha nahaja obsežno območje gojenja marikultur, znotraj njega je plovba prepovedana.

Severna meja območja je označena s petimi rumenimi bojami z lučjo rumene barve. Skrajni vzhodni in južni vogal območja označujeta še dve rumeni boji brez luči.
Slovensko obalo Sečoveljskega zaliva prekrivajo Sečoveljske soline. Te so nekoč bile med največjimi solinami na Jadranu, danes pa se ta dejavnost postopoma opušča. Del Sečoveljskih solin je zaščiten in pripada istoimenskemu krajinskemu parku.

Gojitveno območje Strunjan – Krajinski park Strunjan

Strunjan leži med Izolo in Piranom, njegova obala pa predstavlja najdaljši del naravnega morskega obrežja pri nas. Naravni rezervat obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je 4 km dolg, do 80 m visok flišni klif. Stik morja in kopnega je v celoti ohranjen v bogastvu svojih naravnih oblik in procesov.
V naravnem rezervatu Strunjan so vodna dovoljenja izdana za 6 gojitvenih parcel s skupno površino 11,4 ha.