Morski datelj (lat. Lithophaga lithophaga, imenovan tudi prstac) je zavarovan s številnimi predpisi in mednarodnimi konvencijami, kar kaže na resnost problema. Pri tem ne gre le za morskega datlja, temveč za celotno morje in morski ekosistem, katerega ohranjanje je ogroženo zaradi nabiranja teh školjk.

Morske datlje nabirajo izključno zaradi njihove uporabe v kulinariki. Nabiranje  ogroža biotsko pestrost Sredozemskega morja. Datlje nabirajo tako, da s kladivom razbijejo kamnito morsko dno. S tem uničujejo celotni živalski in rastlinski svet obalnega morja. Z uničenjem morskega dna v trenutku porušijo naravno ravnovesje, ki se je oblikovalo v dolgih stoletjih ali tisočletjih.

Zaradi zahtevnih razmer v obalnem morju je obnova uničenega morskega dna izredno počasna, včasih celo nemogoča. Lahko traja več desetletij, da skale ponovno prekrijejo spužve in drugi organizmi, da se ponovno naselijo morski datlji, da med algami in v novo izvrtanih rovih ribe najdejo zavetišča. Pogosto zaradi neugodnih razmer (vpliv valovanja, prisotnost morskih ježkov, stalno razbijanje) skale za vedno ostanejo gole.

Zato ohranimo morje in jejmo klapavice, ki so gojene naravno, brez dodanih krmil, zdrave za ljudi in živali. Z uživanjem klapavic ne rušimo naravnega ravnovesja in ne podpiramo uničevanja narave in njene biotske raznovrstnosti. Pa še cenovno so najdostopnejše.