Biološke značilnosti školjk

  • Večinoma so to morski bentoški organizmi, v manjši meri jih najdemo tudi v arktičnih in sladkih vodah.
  • Živijo tako v plitvinah kot v velikih globinah (5000m).
  • So  aktivno gibljive in sesilne.
  • Velikost variira od nekaj mm do 1,5 m.
  • Telo je bočno sploščeno, glava reducirana.
  • Ima prostrano plaščno votlino z vhodnim in izhodnim sifonom.
  • So filtratorski organizmi, ki so pomembni za prečiščevanje vode, gospodarski pomen (prehrana, biseri).
  • Razširjene so po celem svetu.

Anatomija in fiziologija školjk

Osnovni anatomski deli školjke:

  • Vrh, kljun školjke – najstarejši del školjke, del, kjer se dve lupini združita.
  • Prednji in zadnji adductor – mišice zapiralke zapirajo školjčni lupini.
  • Plašč – tkivna struktura, ki se ob lupini razteza in vse notranje mehke dele školjke, delno služi tudi dihanju oziroma izmenjavi plinov.
  • Škrge – lamelne ali mrežaste strukture, dobro prekrvavljene, služijo za prehrano in izmenjavo plinov (dihanje). Ko školjka preko vstopnega sifona usmerja vodo proti škrgam, gredo delci proti ustom.
  • Noga – služi za premikanje, kopanje v substrat, lahko izloča bisusne niti za prijem in podlago.
  • Zobje – izrastki na lupini za boljše prileganje lupin.
  • Ligament – odpira in zapira školjčni lupini.
  • Usta.
  • Prebavni trakt.
  • Vstopni in izstopni sifon – služi kroženju vode v/iz školjke.
Zanimivost...

Morske školjke, med njimi tudi klapavica, se v vodnem okolju pritrdijo na najrazličnejše površine z izredno močno in vzdržljivo vezjo. Trenutno ne obstaja sintetično lepilo, ki bi v takšnih razmerah lahko konkuriralo temu organskemu vezivu in izkazalo podobno adhezijo na površine kot so steklo, plastične mase, les, beton in teflon.