Biološke značilnosti školjk
- Večinoma so to morski bentoški organizmi, v manjši meri jih najdemo tudi v arktičnih in sladkih vodah.
- Živijo tako v plitvinah kot v velikih globinah (5000m).
- So aktivno gibljive in sesilne.
- Velikost variira od nekaj mm do 1,5 m.
- Telo je bočno sploščeno, glava reducirana.
- Ima prostrano plaščno votlino z vhodnim in izhodnim sifonom.
- So filtratorski organizmi, ki so pomembni za prečiščevanje vode, gospodarski pomen (prehrana, biseri).
- Razširjene so po celem svetu.
Anatomija in fiziologija školjk
Osnovni anatomski deli školjke:
- Vrh, kljun školjke – najstarejši del školjke, del, kjer se dve lupini združita.
- Prednji in zadnji adductor – mišice zapiralke zapirajo školjčni lupini.
- Plašč – tkivna struktura, ki se ob lupini razteza in vse notranje mehke dele školjke, delno služi tudi dihanju oziroma izmenjavi plinov.
- Škrge – lamelne ali mrežaste strukture, dobro prekrvavljene, služijo za prehrano in izmenjavo plinov (dihanje). Ko školjka preko vstopnega sifona usmerja vodo proti škrgam, gredo delci proti ustom.
- Noga – služi za premikanje, kopanje v substrat, lahko izloča bisusne niti za prijem in podlago.
- Zobje – izrastki na lupini za boljše prileganje lupin.
- Ligament – odpira in zapira školjčni lupini.
- Usta.
- Prebavni trakt.
- Vstopni in izstopni sifon – služi kroženju vode v/iz školjke.
Zanimivost...
Morske školjke, med njimi tudi klapavica, se v vodnem okolju pritrdijo na najrazličnejše površine z izredno močno in vzdržljivo vezjo. Trenutno ne obstaja sintetično lepilo, ki bi v takšnih razmerah lahko konkuriralo temu organskemu vezivu in izkazalo podobno adhezijo na površine kot so steklo, plastične mase, les, beton in teflon.