Kakovost in kontrola klapavice

Kontrola kakovosti klapavic in vrednosti toksinov

V našem morju je značilno toksično cvetenje, kar pomeni, da že nizko število strupenih organizmov lahko povzroči različne zastrupitve. Školjke so filtratorji, ki dnevno precejajo izredno veliko količino vode (tudi do 5 litrov vode na uro). Školjka v sebi kopiči snovi, ki so raztopljene ali suspendirane v okolju. Tako se v njih shranjujejo tudi biotoksini, za katere so indikatorji nekatere fitoplanktonske vrste, ki lahko dosegajo koncentracije, nevarne za zdravje ljudi.

Školjke se po pojavu biotoksinov prečistijo same od sebe, kadar ni več povzročitelja, medtem ko je tiste, ki so onesnažene s težkimi kovinami, potrebno zavreči. Zakonsko je predvideno biološko prečiščevanje školjk (depuracija) samo pri prekomerni vsebnosti bakterijskih mikroorganizmov.
Upravne naloge in inšpekcijsko nadzorstvo na področju veterinarstva opravlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na podlagi Uradnega lista EU 854/2004 Veterinarska uprava Republike Slovenije kot pristojna za to izdela obvezno navodilo o higieni živil. Na osnovi tega navodila uradni pooblaščeni veterinar izvaja kontrolo školjk na gojiščih in tudi pri prostem nabiranju morskih školjk.
Uradni nadzor nad živimi školjkami izvaja uradni veterinar s kontrolo nad:
• toksini,
• bakterijami, (Salmonelae spp., E. coli, Vibrio spp.),
• težkimi kovinami (Cd, Pb, Hg),
• onesnaževalci, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (nafta).

Dinamika pojavljanja potencialno toksičnih vrst mikroalg v slovenskem morju sledi dokaj ustaljenemu sezonskemu vzorcu, vendar so epizode zastrupitev školjk lahko kljub temu nepredvidljive, saj ob relativno visokih količinah škodljivih alg v morju pogosto ne beležimo toksičnih učinkov in nasprotno. Toksičnost mikroalg je lahko odvisna od hranilnih razmer v morju, saj se pri posameznih vrstah toksičnost poviša, če rastejo v okolju z neuravnoteženimi hranilnimi snovmi. Med škodljivimi algami, ki proizvajajo človeku nevarne toksine, se predvsem pojavljajo povzročitelji diaroične zastrupitve (DSP), povzročitelji življenjsko nevarnih paralitičnih zastrupitev (PSP) in povzročitelji nevroloških motenj (ASP), pa na srečo v slovensem morju niso prisotni.

Uradni nadzor se je izvajal na podlagi določil Uredbe (ES) št. 854/2004, skladno s programom vzorčenja skozi celo leto. Spremljala se je prisotnost potencialno toksičnega fitoplanktona, ki proizvaja toksine v proizvodnih vodah (morska voda) in biotoksine v mesu živih školjk.