Strokovnjaki so si skorajda enotni, da imajo lokalna živila svoje neizpodbitne prednosti, medtem ko na drugi strani rezultati številnih anket kažejo, da so slovenski potrošniki še vedno premalo seznanjeni vsaj z označbami kakovosti na izdelkih, ki jih kupujejo. 

Pojem »lokalno« je povezan s krajšimi dobavnimi potmi in časom skladiščenja živil. Hrana, ki pripotuje od daleč, prispeva k povečani uporabi sredstev za zaščito rastlin in nekaterih nujnih aditivov, ima pa tudi velik okoljski vpliv – od povečane porabe fosilnih goriv, povečanega hrupa in onesnaženja zraka in do večje količine nepotrebne embalaže. Pri skladiščenju in prevozu iz oddaljenih krajev se pogosto uporabljajo tudi kemične snovi za zaviranje zorenja, podaljševanje trajnosti, ohranjanje barve in podobno.

Slovenska zakonodaja na področju živil je že leta 2000 vzpostavila tako imenovane sheme kakovosti. Živila in kmetijski pridelki iz shem kakovosti se od sorodnih proizvodov razlikujejo po svojih lastnostih oziroma značilnostih, ki so posledica vpliva geografskega območja, na katerem se proizvajajo, zaradi tradicionalnega načina proizvodnje in načina pridelave in predelave.